Polona Radej

59. člen ZPP določa rok za vložitev prve zahteve:
Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve. Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi. Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih stavkov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.

Ustna zahteva se vloži pri pristojni osebi, lahko tudi pri izvajalcu zdravstvenih storitev (1.odstavek 60. člena ZPP). Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa pacienta in pristojne osebe vsebuje zlasti:

• osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta,
• opis domnevne kršitve pacientovih pravic,
• podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,
• podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
• čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,
• morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in
• morebitni predlog za rešitev spora.

Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve.

Pisna zahteva, ki vsebuje sestavine iz prejšnjega odstavka, se vloži pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala. Če se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali če je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan. Če pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v določenem roku dopolni. Če pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil. V pozivu za dopolnitev zahteve se pacienta opozori na pravne posledice, če zahteve ne bo dopolnil.

Na podlagi predhodne pisne privolitve pacienta lahko pristojna oseba vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavano kršitev.

Pacient ima pravico do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.  V skladu z 49. členom ZPP pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic.